Se rodif so 5 mart 1911 godina vo sello Borje. Bif drugo rodeno Ramadan Doklevo (Ramovo). Duri 1922 godina zhivif vo sello ke uqif vo mejtep so prekinatice ot vremske meshantije. Vo mejtep nauçif mallo turski. Na jesen 1922 godine, koga bif samo 11 godine otec go zef so sebe na gurbet vo Janevo na Kosovo, ke zhivillo jeno izmeshano stanovishtvo: aranauti, sllavjani, serbi, hërvati, a i turci, gabeli i çifuti. Dur vo ovja godine ne znëf da zbori i da pishuje arnautski. Znëf mallo turski ot mejtep. Tuje panaf na stret so jezik arnautski koj go nauçif samo da go zbori. Go poispekof jezik turski, obogativ po tamo sllvajanski. Sedene vo Janjevo im slluzhillo za po docna, koga po 1923 godina, Borje se dallo defintivno Allbaniji. Ramo se izprajf da trazhi rabota vo Allbanija. Ovja i za faktot zash on so deca bile ot malixinata vo Borje shto komunikirale na arnautski.
Na poçetok fatile mesto vo Shkodra, ke sedale samo jena zima. Jesen drugujet tërnale nanoge za Tiran i stignale vo Durrës. Ot 1925 godina duri 1947 godina rabotale vo Durrës. Sefta bile sanmezaposllane. Po docna go otvorile rabota duri im treballo da zaposllet 14-16 majstori i ambulantni prodavaçi so do sto.
Kak ke 1936 godina se odelile ka kuqa odvovajeqi kuqa, zemna na barbarne parçiqa. Na 1947 godina, so ztavorene biznes vo Durrës se vrativ vo sello. Pazarif Zeqir Abaza so sve deca da otvori 2 ha nova zemna.
Po Italska kapitullacija, mesto ostanallo toko reçi bez dërzhava. Na poçnene 1944 godina vo borje se osnuaf jen komitet da izprava sello, presednik negof se odredif Qemall Dokle. Osim druge, komitetov se zimaf I so redene na razne snage sho prohogjale kroz sello. Izdadene ot dvajca suselaci, pripadnici ovomua komitetu se zabrale ot Xhem Gostivarove snage. Përv noq gi zadërzhale vo Orgosta i posle gi izpratile vo Dragash, ke rabotale so gjermani toger Gafur Luma i podoficer Hasan Spahia. Vo mesto ke bile izolirane oshof da gi zima na suvall Hasan Spahia. Tuje stref Qemalla kujego go poznavaf. Zajeno so Gafura zavlezle ke gjermani i kros 5 dena se pushtile. Osllobodene nihno se doçekallo ka praznik.
Vo ovja vreme vo Borje doshle jene kallajxhije ot Përmet. On onesof za da kallajsa sëdoj kuqne i se interesiraf ka se prajlla taja rabota. Se sortaçif so Omer Rahmana Ukoskogo i poçele kallaxhijsk zanahat, sefte vo Borje i sella, po docna vo Kukës. Ne projdeno 6 meseca vo artizanahat poçnaf rabota ka prodavaç vo hranliv duqan. Na 1952 godina se odredif magazinjer ot Bulmet i zemnodellski produkti pri Savez na Prodakupska Koperativa. So 1962 godina go preterale vo magazina na ambalazhot, ke rabotaf dur umref.
Na 1965 godina se zaselif so sve qeleq vo Kukës. Umref vo 1969 godina. Se zakopaf vo Novokukske grobishta. Bif poznat inerprretator na narodna goranska pesna, prisusten na kolektivne sevske aktivnosti.
Qemall se ozhenif so Adila Adem Rexhepova. Ot ovaja zhenidba se rodile 4 deca i 1 dejçe: Tunzira, Elmaz, Sabaudin, Nazif i Mehmet.