Bashkeshorti(ja)
Goranski
Biografia:
Rodeno peto i dete treço Ramadan Doklevo (Ramovo), se rodif na 1921 godina, vo Borje. Svërshif osnovna shkolla vo negovo rodnosello. Duri 1940 godina se zimaf so zemnodellsto i tërgovina. Vo 1941 godina, dllëzh Italiansko – Gërçki rat, se sjediniv so tija dello na allbanska vojska sho dezertiralla ot ovja front. Po 1944 godina ne se odaleçif ot sello dur umref. Kuqa negova billa centër ke sme se sobirale svi posledinici Ramove i Rabine, zbok shto tuje umrele oni dvajca. Sejdiji, ot deca, mu panallo da im praj hizmet dur kraj na zhivot nihni. I ovja go naprajf odliqno. Zbog shto bif praf i korekten, ot 1949 godina bif svegogashen pripadnik na komisijata za zullumskoto otpllatujene vo sello.
Osim zenodellstvo i tërgovina se zdav i po majstorstvo. Zidarska profesia ga upoptrebavaf du kraj zhivot. Osim mllogo kuqe za zhivene vo sello, naprajf i razni publiqni sefski objekti ka: shkolla 8 - godishna, magazina, letriçna kabina io druge.
Imajeqi zastanat sllobaden izraz za teshko ekonomsko stanje na narod uslloven ot togashnijot rezhim, misli gi pishuaf na knige gi fukaf vo shishin i gi zidaf vo zidoj ot razne bine. Vakve shishina se nashle nekolko. Bif poznat za prajen na furne ot lep. Naprajf okollo 13 takve.
Umref vo 1997 godina. Koske negove poçinujet vo Borske grobishta vo në Borje.
Se zimaf so sport. Bif oznaqen ka igraq vo narodno horo, organizator na Sevske kolekrivne dejnosti, oznaçen antikonformist.
Osoben, obshtostranen i mllogoçërtezhen interes, pretstava negovujet dnevnik napishan nashinski vo 13 tefteri, kede je piknata sefska Borska kronika ot 1949 godina dur 1970 godina.
Se ozhenif so Bahria Kasemi, dejka Ferhat Kasemova ot Borsko Gorno Mahallo so kua imaf 4 deca i 3 dejçiqa: Fehadisa, Xhulkan, Feruzana, Shabaza, Ruzhdia, Sevaira i Mubinin.
Fëmija i pestë dhe djali i tretë i Ramadan Dokles (Ramës). U lind në vitin 1921, në Borje. Mbaroi shkollën fillore në fshatin e lindjes. Deri në 1940 u mor me bujqësi dhe tregëti. Në vitin 1941, gjatë luftës Italo – Greke, iu bashkua asaj pjese të ushtrisë shqiptare që dezertoi nga ky front. (foto nr. 37.1) Pas vitit 1944 nuk u largua nga fshati deri sa vdiq. Shtëpia e tij ishte qendra ku mblidheshim të gjithë pasardhësit e Ramos e Rabës, pasi aty vdiqën ata të dy. Sejdisë, prej djemëve, i takoi t’u bënte hizmet prindërve deri në fund të jetës së tyre. Dhe këtë e bëri në mënyrë shembullore.